Stilska preobrazba II - tradicionalne kopalke

Najprej se malo čudiš lokalnim kopalnim kostimom ...

... sčasoma se nanje navadiš ...

... in potem ti kar naenkrat bliskne: "Hej, zakaj pa nebi še sama poizkusila?"

Ter poizkusiš:

Tako majhen korak je potreben, da svoje vrednotenje iz puste zemlje teoretiziranja, pognojene z izdatno mero predsodkov, presadiš v svež humus izkustvenih spoznanj.

Mednarodna konferenca: Zahodna Sahara - boj za svobodo

Nekaj fotk s četrtkove konference. Priložnost smo imeli poslušati serijo zanimivih in poučnih predavanj, od strokovnih (socioligija, mednarodno pravo) pa do takšnih bolj poljudnih. Od slednjih recimo zabavno predavanje dveh Slovencev, ki sta letos tekla Saharski maraton. Ali pa precej manj sproščujoče pričevanje punce, ki je na lastni koži okusila izživljanje okupatorskih vojakov (povzetek). In seveda film o incidentu Gdim Izik. To, da verjetno prvič slišite za ta dogodek, ima precej skupnega z dejstvom, da je celoten dokumentarec skolažiran iz amaterskih posnetkov z mobilnih telefonov. Novinarje, ki so prišli poročat o dogodku, so Maroške oblasti namreč že na letališču razorožile inu domov poslale ...

Aja, fotke, skoraj bi pozabil.

Stilska preobrazba

Potepanje po vaseh in mestih Vzhoda ima svojo čarobnost. Še posebno si zanimiv gost tamkašnjim prebivalcem, če te pot zanese na področja, ki popotnikom z rutinskimi destinacijami niso dosegljiva.

.  .  .

Z roko v roki se sprehajava po ulicah in beleživa dogajanje s fotoaparatom. Z množico ljudi se nikakor ne moreva zliti, kaj šele poistovetiti, saj najina zunanja podoba in nesposobnost sporazumevanja več kot očitno govorita, da sva tujca. Pogledi naju spremljajo na vsakem koraku, ne morem mimo svojih občutkov, neke vrste neprijetnosti, nelagodja. Le kaj bi to bilo, od kod se ti občutki napajajo? Vsi, s katerimi sva se pogovarjala, so izžarevali toplino, prijaznost, mirnost in spoštljivost. Še posebej pa želim izpostaviti njihovo gostoljubnost, ki so nama jo naklanjali kot dvema častnima gostoma. Da, to je vrlina, katera pri nas zahodnjakih ni privzgojena, lahko se pa jo priučimo in jo prenesemo na ostale generacije. Kljub temu se takole na ulici ne morem znebiti teh čudnih, neopisljivih občutkov. 

.  .  .

Zanimivo, kadarkoli sem se pogovarjala z moškimi, nisem nikoli iz njihove strani zaznala kakršnihkoli predsodkov, ker sem oseba nasprotnega spola. V večini primerov so se moški z menoj sproščeno pogovarjali o tem, kako živimo v Sloveniji, ali imam kaj bratov ali sester, kaj sem po poklicu, kaj delam ali imam kaj otrok, ipd. Nekega dne pa v zakotni vasici v gorovju Tavros le dobim iskano sporočilo, odgovor na neizrečena vprašanja šestega čuta, ki so v meni vzbujali nemir.

V tej vasici mimoidočega vprašava za smer. Napoti naju do soseda, kateri naj bi poznal pot. Soseda  najdeva v družbi ostalih sovaščanov,  ki v senci dreves na trgu premagujejo visoke poletne temperature kot to najbolje znajo: s čajem in skupinskim modrovanjem. Sledi povabilo, naj se jim pridruživa. Preden prisedeva, naju gostitelj kot “najavljena” gosta predstavi svoji izključno moški družbi. Z vsakim se pozdraviva s stiskom rok in pogledom v oči, le en starejši možakar pri meni ta protokol izpusti. Iz njegovih ust se zasliši samo zamomljan pozdrav, oči pa se diskretno umaknejo drugam.  S tem starejšim možakarjem med pogovorom vidnega stika nisem mogla vspostaviti. Zakaj že? Ah, seveda, pomanjkljivo, izzivalno oblečena popotnica – na pol gola za tamkajšnje razmere –  se pojavi pred očmi tradicionalnega muslimana. Majica z naramnicami in kratke hlače za nekatere veljajo kot simbol izzivalnosti, nespoštljivosti ali morda celo vulgarnosti. Oprostite, v deželi tako prijaznih ljudi si res ne želim zaradi obleke v njihove spomine zapisati kot nespoštljiva oseba.

Ta dogodek mi je dal za misliti in me navedel k odločitvi, da bom tudi jaz ljudem izkazovala cenjenje  in spoštovanje s pripravljenostjo prilagoditi se, tudi glede načina oblačenja. Kratke hlače so zamenjale ¾ hlače ali dolge lanene hlače, majice z naramnicami so nadomestile majice s kratkimi rokavi, ali pa so se te diskretno prekrile s svilenimi ter bombažnimi srajcami. Ta odločitev je postala pravi blagoslov. Na potovanjih se ne borim več z notranjim nemirom, lažje tudi navezujem stike, saj moja obleka ni več razlog, da bi se ljudje, ki se držijo svojih tradicij, znašli v neprijetni situaciji ali zadregi. Zaradi tega si upam trditi, da so pogovori sedaj bolj pristni in sproščeni.

... by Janja Vrenčur.

Refleksije

Pivka, 17. 4.

Dan odprtih vrat ob prvi obletnici prihoda podmornice P-913 v zbirko razstavnih eksponatov.

Namesto slik s podmornice nekaj kolažev is sprehoda po ostalih halah muzeja, polnih tankov, oklepnikov in lahke artilerije.

Več tukaj.

Kako se znebiti odsluženega monitorja?

Preprosto. Dampneš ga v koš, oziroma poleg koša, če nesorazmerje proporcij namiguje, da recepient še ni docela dorasel nalogi.

 V slučaju masovke je zadeva še preprostejša: zapelješ s ceste in kipneš.

Če bo Bog dal (malo dežja), bo takoalitako Sava hitro vzela, kar je Iskra dala. V nasprotnem primeru pa tudi prav, adolescentna mularija bo zvečer prišla na svoj račun, v afektu razbijanja znajo malce pozabiti na prazne okvire vsakdana, morda bodo vsled tega zvili in skadili kakšnega manj in tako aktivno prispevali svoj delež v nacionalni špar program. 

Morda pa še pred tem pride mimo kakšna prosvetljena duša, zavzdihne nad stanjem kolektivne eko zavesti in podokumentira situacijo z namenom objave v reklamnem prospektu ekologov brez meja.

Kaj pa, če se ekoZgaga nariše zdajle, v tem trenutku, ko ravno mečem še zadnje kose iz prikolice? KotInDiEkt in svetovna slava, hirAjKom!

Sicer pa moj kolega Mario Špinel pravi, da aranžma niti ne zgleda slabo; z njegovega zornega kota, v postapokaliptični verziji pokrajine, obdane z grmički radioaktivnih forzitij in pokrite s šejk-it-bejbi nebom, celota izpade prav simpatično psihadelilčno. Tako on.

Bo že vedel, si mislim jaz in grem naprej.